We expect bad weather from Wednesday to Friday. It may disrupt public transport, especially ferries. Drive safely, allow extra time and check AT Mobile for public transport updates before travelling.

Auala Pisi i Feoa‘iga Auala Pisi i Feoa‘iga

E manatu tagata lautele e ao ona toatele tagata e faaaogā uila i auala uila ua saunia i Puketāpapa/Mt Roskill, e lē gata o le a maua ai le faamalositino ae malupuipuia foi. E mafai ona ausia se nofoaga saogalemu mo le faaaogaina o uila e ala i le galulue faatasi o le Council, Kāinga Ora faapea ma a‘oga o lenei pitonu‘u.

Puketāpapa: He Taunga Paihikara – Auala Saogalemu mo Uila

Ua faigofie le faaaogaina o uila i Puketāpapa ona o le fesoasoani a le He Taunga Paihikara, o le polōketi ua faaigoaina o le Cycle Heaven (Auala Saogalemu mo Uila). E malupuipuia ai fanau ma saogalemu pe a feoa‘i i a latou uila.

Faamatalaga

O lenei auala uila na saunia e le polokalame o le Global Hope i le 2019, ua iloa ane ai le manaomia ona toe faatelē atu le auala. Ua toatele tagata e nonofo i lenei pitonuu ona o le tele o fale ua fausiaina ma fuafuaina e fau ai aemaise lava e le Kāinga Ora. O lona uiga o le tele o avanoa e faaaoga ai e tagata uila, o le faaitiitia ai foi lea o le aofai o taavale i luga o le auala, faaitiitia le kasa o taavale, maua le faamalositino, le soifua mālōlōina ma le manuia o tagata.

O loo iai tonu lava le Roskill Bike Kitchen (Nofoaga e Faaleleia ma Faaauiluma ai le Faaaoga o Uila), i Wesley ma Roskill i Saute, o lea o le a faaauau ona maua le fesoasoani e tagata lautele ma faigofie ai ona maua e tagata uila. O le a matou galulue vavalalata ma a‘oga e 10 e faamalamalama i tamaiti e faaaoga a latou uila e ō ai ma toe foi mai le a‘oga i auala uila ua saunia ae lē o le auala tele.

E tusa ai o se lipoti a le Fit For Growth, o le faanaunauga o tagata lautele ia iai ni: “Nofoaga malupuipuia mo fanau e ola a‘e ai ma taaalo. Ua faailoa mai e tamaiti e latou te fiafia e taaalo ma a latou uo ma aiga i ni nofoaga e saogalemu ma lē totogia. E feiloai tamaiti i o latou lava vaipanoa o loo iai, poo ni paka o loo lata ane, malae taalo poo malae a aoga. E mananao matua e faamautinoa o malupuipuia a latou fanau ma o loo taaalo i se mea o loo lata ane. O le manatu autū o le faatupulaia o taavale i luga o auala.”

Lagolagosua mai le lotoifale

Faatasi ai ma le fesoasoani mai o vaega o tagata lautele faapea a‘oga, ua galulue soosootauau Auala o Femalagaaiga i Aukilani ma le Puketāpapa Local Board (Komiti a Puketāpapa) e faataunuuina lenei fuafuaga. Ua ausia e le Puketāpapa Cycle Haven (Polokalame o Auala Saogalemu mo Uila) sini autu o le Puketāpapa Local Board Plan (Fuafuaga a le Komiti a Puketāpapa) o le 2020-2023:

  • Ia iai nisi fuafuaga mo femalagaaiga e faaitiitia ai le polusione, e pei o le faimalaga faatasi i se taavale se tasi, faaitiitia malaga, auala o femalagaaiga i le lautele, savavali ma faaaoga uila
  • Ia galulue mo le saogalemu o uila ma ia a‘oa‘oina

Faatatau i le polokalame

O le Cycle Haven e iai i lalo o le polokalame o le Ngā Tiriti Ngangahau poo le Vibrant Streets. Ua iai se fuafuaga fou mo le uluai tolu tausaga o le Te Tāruke-ā-Tāwhiri e faatupeina ai e le Auckland Transport le aofaiga e $3 miliona: Auckland Council’s 10-year climate action package (Fuafuaga a le Pulega a Aukilani i le 10 tausaga e faaleleia le tau).

E aofia i le polokalame ni polōketi se fitu i Aukilani atoa, o le faamoemoe ia faaitiitia kasa o taavale e ala i le faaaoga o isi auala e feoa‘i ai (e pei o le tietie uila po o le savavali) ma galuega tetele o fai. Na tatalaina atu le avanoa e lenei polokalame i komiti lava o loo iai, Auckland Council (Pulega a Aukilani) ma le Council Controlled Organisations (CCOs) (Faalapotopotoga o loo i lalo o le Pulega a Aukilani). Na tuu atu foi le avanoa i le Mana Whenua e faaauala atu i le pulega a le Auckalnd Transport (Auala o Femalagaaiga i Aukilani).

O talosaga na talia e fua i le ausia o sini autū Muamua ma le Lona Lua ua faataatitia o le polokalame.

Sini autū muamua

  • Faaitiitia kasa o taavale ma faaleleia le ea i tua mai o le taulaga e ala i le savavali pe faaaogā uila e fiafia tagata e faaaogā.
  • Ia auai atu i vaega o loo naunau e faaaoga auala e feoa‘i ai ina ia faia ai ni galuega mo nei vaipanoa o loo tele le sao o faia e komiti ma le lagolagosua a tagata lautele.

Sini autū lona lua

  • Ia faaleleia galuega e vave ona faatinoina ma e lē taugata tele e faaitiitia ai le tau (e.g. e aofia ai polōketi o loo faatupeina i lalo o le Regional Land Transport Plan).
  • Ia galulue ma Maori ma faataua lo latou sao e pei o le faaleleia o a latou meafai, faaitiitia le kasa kaponi i marae, a‘oga, kohanga, galuega ma auaunaga.

Try our AI Digital Assistant!

Ask a question